Scenografija:
Klemen Košir
Kostumografija:
Aleksandra Džajič
Koreografija:
Tamara Spasić Antonijević
Skladatelj:
Anže Langus Petrović
Poslikava scene:
Dore Južna
Oblikovanje luči:
Miha Šest
Ton:
Klemen Vrabec

Igrajo:
Klemen Košir, Tanja Pogačnik, Luka Bregant, Sašo Dudič, Franci Žnidaršič, Ojlja Šest, Gašper Stojc,
Meta Zupančič, Borut Verovšek , Blažka Udir, Klemen Klemenc.

Režiser je napisal priredbo besedila, ga nekoliko posodobil, skrajšal in prilagodil igralski ekipi, saj je presodil, da bo predstava tako učinkovitejša. Predstava ohranja pozornost na drami dveh družin, spletkah in ljubezenskih tegobah, pudarja komične elemente, ki jih v drami ne manjka. Koman se ni odločil za režijo spektakla, kljub temu prizorišče ni prazno. Vizualni del celo posebej poudarja, zato veliko pozornost med drugim namenja tudi kostumom.
Glasba v predstavi je avtorska in nekoliko modernejša, kar prinaša predstavi novo in bolj svežo podobo.
In še ena poteza Matjaža Komana je vredna poudarka. To je odločitev, da se pri produkciji ne bo omejil le na izvedbo na prostem. predstava je doživela tudi odrsko različico in tovrstno premiero. Takšni uprizoritveni pogoji naj bi plavžu omogočali dolgo gledališko življenje.

Številni domači in zamejski odri so igrali dramo jeseniškega avtroja Franceta Klinarja iz narodne zgodovine v treh dejanjih Plavž. Izšla je v tisku leta 1939, isto leto kot dve burki (enodejanki Serum Večne mladosti in Ljubosumnost Petra Peteršiljčka).
Plavž je bil na Jesenicah prvič uprizorjen leta 1939, zatem pa 1945 na športnem igrišču ob veliki ljudski prireditvi Gorenjska v svobodi, 26.7.1969 pa kot slavnostna predstava ob 100-letnici železarne. Režiral je Bojan Čebulj. Doživela je 14 uprizoritev, ogledalo pa si jo je skoraj 3000 obiskovalcev.

Zakaj Plavž tudi leta 2011:
- ker se zavedamo dragocene tradicije železarstva na Jesenicah,
- ker je potrebno ohranjati in negovati domačo zgodovino in spoštovati domače avtorje.

Premierna uprizoritev: 9. julij 2011 / 27. september 2011
Dolžina: 80 minut