PREJEMNIKI NAGRADE "NOVA GAZ":
Kolektiv KUD Pozitiv Ljubljana / Dijaškega doma Ivana Cankarja se v plesno dramski uprizoritvi spopade z odnosom do svojega vsakdana in angažirano pristopa k fenomenu lastne rutine. Osem perfomerk in performerjev v pomensko bogati gibalni uprizoritvi razkriva intimno doživljanje v ene in iste opravke ujeto življenje sodobnega mladostnika, pri čemer pozdravljamo izražanje lastnih doživljajev prav prek odrske umetnosti. In čeprav uprizoritev sugerira, da je eden najbolj perečih simptomatik rutine osamljenost, nastopajoči pokažejo, da je bistvo njihovega ustvarjanja ravno skupinsko snovanje – najmočnejši upor proti medsebojni odtujenosti pa dotik, pogled v oči in nasmeh.
____________________________________________________________
PREJEMNIK POSEBNEGA PRIZNANJA
strokovne žirije:
Marko Skok je v kreaciji skoraj nemega vdanega človeka prikazal izjemno odrsko prisotnost. Njegove reakcije, kretnje, gibanje, stanje, njegova pristnost so kljub povsem statični odrski podobi prerasli v sporočilnost in dokaz, da igralec v svojih reakcijah lahko vodi in usmerja dogajanje na odru. Njegova igra je precizna, konsistentna in konkretna, fizično popolna, igralsko iskrena. Ne išče lahkih odgovorov, temeveč brez duhovičenja ustvari dialog s celotnim igralskim zborom in občinstvom. Vrhunec njegove kreacije pa je monolog, ki preraste iz tišine v briljanten fortissimo in pokaže igralca v najlepši luči. Iskrene čestitke!
____________________________________________________________
PREJEMNIKI ČUFARJEVIH PLAKET
Igralka Nataša Anderle je vlogo Špele odigrala z vso subtilnostjo in ponotranjenostjo, ki ga lik Špele v predstavi od igralca zahteva. Jasno je prikazala prehode in razvoj, ki jih vloga zahteva. Od prvih sporov v odnosu med Špelo in Božom, do upora proti konvencionalnosti svoje družine in miselnosti družbe v kateri živi, kar najbolje prikaže v prizorih s starši in snubcem, ki ji ga hočejo vsiliti. Vsa stiska, obup mladega človeka in nazadnje upor ter odločitev, da bo svojo ljubezen do Boža postavila na prvo mesto je iskreno in prepričljivo z veliko mero za gradacijo prizora in njegovo povednostjo, igralka oblikovala suvereno in s premišljeno. Najmočnejši trenutek njene vloge je zagotovo prizor, ko njeni domači zahtevajo, da zapoje. V interpretaciji pesmi je zagotovo igralka Nataša Anderle dosegla in izoblikovala vrh svoje vloge, saj smo lahko skozi interpretacijo njenega petja, začutili vso čustveno stisko, muko, njeno nemoč in nazadnje upor mladega človeka.
Igralka je oblikovala vlogo Špele celovito, disciplinirano in z igralskimi sredstvi, ki nas kot gledalce prepričajo, saj je bila njena igra na odru iskrena, kar pa je v gledališču tista vrednota, ki največ šteje.
____________________________________________________________
Bojan Trampuš je v uprizoritvi aktualnega Brešanovega besedila Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša izoblikoval izjemno prepričljivo vlogo vaškega učitelja Andreja Škufce. S prav filigransko natančnostjo mu je uspelo preigravati raznovrstne odrske situacije in preko njih uspešno izoblikovati celovito in verodostojno podobo izobraženca, ujetega v pasti “neusmiljenega sistema”. Z jasnostjo in obvladovanim ustvarjalnim zanosom je neprenehoma podpiral celotno uprizoritev, jo osmišljal ter občutno povzdvigoval na še višji nivo. Njegova odrska prezenca je močna, dikcija natačna in razločna, modulacija govora pa spretna in bogata. Njegov izrazni svet je barvit in na trenutke vznemirljivo skrivnosten. Ne glede na to v kolikšnem ospredju vloga zaseda odrsko situacijo, igralec nepopustljivo podpira dogajanje, se odziva in črpa iz tistega, kar soigralke in soigralci prinašajo ter jih nikdar ne prekriva – marveč vestno ohranja in krepi krogotok med igralsko ekipo, ki uprizoritev poživlja in jo dela polnokrvno.
____________________________________________________________
Predstava Predstava Hamleta v vasi Donja Mrduša je kljub že skoraj legendarnemu Brešanovem besedilu dodala svojevrsten pogled na sociološko in mentalno situacijo kakršnekoli oblasti. Iz predstave veje močan odrski naboj, poln predanosti gledališču in projektu. Odrske situacije so dodelane, čiste, kjlub tipskim poenostavitvam jasne in prepričljive. Nekonvencionalnost izvedbe daje tudi režijska in odrska distanca do samoironije, ki se kaže v besedilu in komentarjih. Predstava ritmično in izrazno raste skupaj z intenzivnostjo konflikta. To pa kaže na usklajeno ekipno delo in vero v predstavo. Kljub včasih preburkaškem načinu podajajnja igralci, pač po svojih zmožnostih, ustvarijo čiste figure tako v govornem kakor tudi v fizičnem smislu. Protiigra Hamleta in Učitelja pa usmerja tok dogajanja do pretresljivega konca, ki pokaže nemoč posameznika proti sistemu in v tem človeško tragiko. K temu pripomore tudi enostavna a premišljena zunanja podoba, tako scenska kakor tudi kostumska, polna simbolike, barv, rekvizitov in lučnih efektov. Predstava ostane kot opomin na odnos oblasti do posameznika, na odnos do kulture in umetnosti in nakaže metaforično sliko
oblastniškega brezumja.
Strokovna žirija:
Aleš Jan, gledališki in radijski režiser, urednik in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani
Julita Kropec, dramska igralka
Iztok Valič, dipl. dramski igralec in režiser
____________________________________________________________
Po 813 preštetih glasovnicah imamo tudi zmagovalca publike:
BILTEN 36. ČUFARJEVI DNEVI 2023